Pivo na dom

m_pano_mali

Galerija

pivovarna_emonec_01
Prijava
css xhtml

Obiskov:

PIVOVARNA EMONEC

Pivovarna_Emonec_08

Baril d.o.o.

Vanganelska cesta 20
6000     KOPER
SLOVENIJA

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
Tel: 00386-41-326-642 (Dean Požek )


V sklopu restavracije imamo tudi domačo pivovarno kjer :

  • varimo domače kvasno pivo Emonec SVETLO in TEMNO
  • pivo lahko kupite tudi za domov, za piknike in družabna srečanja po 1  , 2 , 5 , 10, 20, 30 in 50 litrov
  • sposojamo tudi aparate za točenje piva
  • v naši restavraciji pa tudi nudimo pivo Emonec
Povprašajte in z veseljem vam bomo poslali ponudbo!

Po predhodnem dogovoru organiziramo tudi:

  • ogled, degustacijo in nakup DOMAČEGA PIVA Emonec.
  • ogled, degustacijo in nakup kave Emonec.

DOMAČE  KVASNO PIVO IZ  PIVOVARNE EMONEC

Pravi ljubitelji piva se ga ne branijo nikjer in nikoli. Pivo je ena najprijaznejših pijač, ki odžeja, ohladi in v ustih pusti prijeten občutek svežine. Užitek pitja piva ni samo občutek, da smo se odžejali , ampak tudi ob barvi, vonju in okusu ; skratka ob vsakem požirku posebej.
Od malih pivovarjev se pričakuje, da se bomo za svoje goste potrudili in jim z vsakim varom zvarili enako dobro pivo ter da se bomo v naših lokalih potrudili z dobro in pivu primerno hrano ter poskrbeli za prijetno, sproščeno vzdušje. (Ali veste da je v Sloveniji kar 20 malih pivovarn ?)

O PIVU IN NJEGOVIH SESTAVINAH:

VODA: Voda je osnovni element piva.Prav posebnosti vode od kraja do kraja pripomorejo , da se pri istem tipu piva pojavljajo razlike.

SLAD: Slad je druga temeljna sestavina piva. Pivovarji uporabljamo slad različnih vrst ječmena (iz različnih krajev in na različnih stopnjah kaljenja).Za varjenje piva pa nekateri uporabljajo tudi različna druga žita.

HMELJ: Hmelj je začimba piva. Pivu daje značilno aromo in grenkost, hkrati pa služi tudi kot naravni konzervans.

KVAS: Kvas zgoraj navedene sestavine spremeni v pivo.Glivice kvasovke učinkujejo antibiotično, ob tem pa se trudijo sladkor spremeniti v etilni alkohol in ogljikov dioksid. Kvaliteto in karakter piva  v veliki meri določa izbor pivskega kvasa. Različne vrste kvasovk namreč določajo okus, vonj, polnost in celo grenkobo in peno piva. Še pred kratkim je bila največja skrivnost posamezne pivovarne vzgoja pivskih kvasovk.Sedaj jih hranijo v tako imenovanih kvasnih bankah, ki se nahajajo na različnih pivskih inštitutih.

TEMPERATURA PIJAČE: Temperatura pijače ob natakanju vpliva na več stvari. Najprej na količino pene, potem pa še na aromo in okus piva. Zato je treba pijačo postreči ohlajeno na idealno temperaturo za posamezno vrsto piva. Ta nam omogoči, da iz pijače potegnemo najboljše kar nudi. Za svetla in lahka piva priporočajo, da se strežejo pri 6-9 ° C.

Celoten postopek izdelave domačega kvasnega piva  traja od tri do pet tednov.

OCENJEVANJE PIVA

Splošno pravilo je , da se primerja med seboj iste vrste piva. Če se ocenjuje različne vrste piva, se najprej poskuša šibkejša piva in nato nadaljuje proti močnejšim pivom. Piva je treba ocenjevati logično in kolikor se da neobremenjeno. Pri tem je treba izločiti lasten okus in idejo, kakšno pivo je dobro. Treba je stopiti nekoliko iz sebe. Pri ocenjevanju je treba upoštevati navedbe proizvajalca, ki so običajno navedena na etiketi in ostale elemente, ki so značilni za to znamko in vrsto piva.

AROMA, BUKET

Takoj ko pivo odpremo in ga natočimo v kozarec, začne izgubljati svoje hlapne sestavine, zato ga je treba takoj povonjati.

Ob vonjanju piva začutimo aromo (cvetlico):

  • slada ( bolj kot je aroma zaznavna, večjo oceno zasluži pivo)
  • hmelja ( tudi ta pri bolj intenzivni aromi zasluži večjo oceno)
  • ostale arome so seveda možne, a nezaželene  ( neprisotnost ostalih arom pivu veča vrednost).

IZGLED PIVA

Pri tem ocenjujemo:

  • barvo piva (navedena je na etiketi; tako pri svetlem pivu niso zaželeni drugi odtenki)
  • bistrost piva (ustrezati mora navedbi na etiketi ; pasterizirano pivo, za katerega ni predvideno  podaljšano vretje v steklenici, mora biti bistro. Če je na etiketi navedeno, da je pivo drugič odvrelo v steklenici, je normalno, da je nekoliko motno in ima usedlino, tako nekatere vrste piva, kot na primer Weizen (pšenično pivo), morajo biti motna
  • peno ( pena na pivu bolj ali manj hitro izginja, zato jo opazujemo pred pokušanjem. Ta ne sme biti preobilna ali pa preskromna. Idealna je pena, ki se dviga nad pivo za prst ali dva na visoko. So piva , za katera je značilna obilna in trdna pena. Pri teh je treba to značilnost upoštevati kot nekaj normalnega.

OKUS PIVA

Pri okusu piva, ki ga dajejo slad, hmelj in nato ravnovesje med tema dvema okusoma, ocenjujemo:

  • slad (nefermentirani sladkorji) daje pivu sladkost
  • hmelj daje pivu grenkobo, ki naj bi bila nekakšna protiutež sladkosti
  • ravnotežje, usklajenost oziroma odnos med sladom in hmeljem daje pivu nekakšno ravnotežje (slajša piva, piva z več nepovretega sladkorja morajo imeti nekaj več hmelja (grenkobe), da ostanejo uravnotežena - (odstopajo zelo redke izjeme, na primer zelo temne vrste piva, ki so nekoliko slajša in ne pretirano grenka)
  • karbonizacija je ocenjevanje mehurčkov. Ocenjuje se občutek v ustih. Sproščeni mehurčki morajo biti prijetni in ne agresivni, kot so na primer pri nekaterih mineralnih vodah in pijačah
  • zaokus je okus, ki ostane v ustih nekaj trenutkov po popitem požirku. Zaokusa lahko ni, je pa lahko tudi prijeten ali pa neprijeten. Višino ocene prinese odsotnost priokusa ali pa to, če je ta prijeten.

TELO PIVA

To je občutek v ustih in pomeni v nekem smislu viskoznost piva. Več kot ima pivo nefermentiranih sladkorjev, bolj je viskozno. Tako konzumna piva, potem lahka piva nikoli ne bodo imela veliko telesa, pri tem pa tudi ne bodo redilna.

PITNOST IN CELOTEN VTIS

Lahko ga ocenimo tudi na ta način, da te pivo tako prevzame, da bi si naročil še en kozarec.

Lep pozdrav iz male pivovarne Emonec!